O nas

Naših deset let

Eno desetletje ni ravno doba, ob kateri bi spoštljivo sklanjali glavo in zanjo uporabljali alegorične prispodobe, za nas pa pomeni čas, v katerem se je »od nikoder« vzela ideja o ustanovitvi likovnega društva z drugačno vsebino, kot so jo takrat nudile podobne skupine. Pomeni čas od ideje, ki se je porodila v glavah desetih zanesenjakov, do dobro delujočega 60-članskega kolektiva  ljubiteljev likovne umetnosti, ki je s svojim načinom dela dosegel prepoznavnost.

Rodili smo se torej septembra leta 2001, bolj za šalo kot zares smo si nadeli ime SENOŽETI, kot nekakšen sinonim za starejšo generacijo. Dve leti prej smo začeli v domžalski Lipi, univerzi za tretje življenjsko obdobje, tam smo se srečali tudi z akademskim slikarjem Janezom Zalaznikom, in skupaj ugotovili, da je program za nas vse preveč splošen in da želimo vedeti več. Zato smo si rekli: »Mi gremo pa po svoje!«, zavihali rokave in ustanovili društvo po svoji meri. Pri tem smo imeli vso spodbudo domžalskega Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki ga vodi gospod Pavel Pevec, ter pristanek Janeza Zalaznika, da prevzame mentorstvo.

To so bili res skromni začetki v prostoru krajevne skupnosti v Radomljah, opremo so predstavljale odslužene šolske klopi in nekaj stolov, ampak nas to ni prav nič motilo. Pričeli smo z rednim vsakotedenskim nekajurnim programom likovnega dela in rednimi predavanji iz umetnostne zgodovine in likovne teorije. Ob koncu šolskega leta smo pripravili prvo samostojno razstavo in ji dali naslov »Prva žetev«. Takrat je javnost najbrž prvič slišala za nas, saj smo dobivali čedalje več vprašanj, če spejemamo nove člane. Po nekaj letih dela se je članstvo precej povečalo, lahko so pristopili vsi, ki so bili pripravljeni sprejeti naš koncept intenzivnega dela in učenja. Vsakomur smo jasno povedali, da brez  rednega obiskovanja predavanj in ur likovnega dela ne more biti član društva, ter da  si morajo vsi, ki postanejo naši člani, vzeti časa vsaj tri ure tedensko in biti tudi doma ustvarjalni.

Društvo SENOŽETI sedaj šteje 54 članov, delamo v petih skupinah, štiri so v Radomljah in ena v Ljubljani. Od vsega začetka, torej polnih deset let, delujemo pod strokovnim vodstvom akad. slikarja Janeza Zalaznika  in po načelih, ki smo jih sprejeli ob ustanovitvi: redno tedensko delo, spremljanje predavanj iz teorije in zgodovine ter težnjo, čim večkrat se udeležiti strokovnih ekskurzij – ogledov pomembnejših razstav doma in v tujini.

Eno oziroma dvodnevne strokovne ekskurzije smo uvedli po nekaj letih dela, ko smo spoznali, da brez soočenj z umetniškimi deli »v živo« ne bomo mogli razumeti in dojeti, kaj je umetnost. Od tedaj smo večkrat gostje v galerijah na Dunaju, v Salzburgu, v Munchnu in Milanu ter v vseh bližnjih italijanskih mestih, kot so Benetke, Verona, Brescia in podobno, kjer potekajo razastave avtorjev svetovnega formata, od klasikov do modernistov. Takšne razstave k nam v Slovenijo ne zaidejo. Prav tako pod mentorstom akad.slikarja Janeza Zalaznik potekajo tudi vsakoletno poletne in jesenske likovne kolonije, ki se jih člani zelo radi udeležujejo.

Brez pomoči sponzorjev ne bi zmogli, tako nam ves čas stoji ob strani občina Domžale, v zadnjem času tudi občina Kamnik, od koder izhaja veliko število naših članov. Za sodelovanje se poskušamo dogovarjati in povezovati tudi z gospodarstvom, tako imamo dogovor za stalne razstave s CČN Domžale-Kamnik in Hotelom Ambient v Domžalah, ki nam daje na razpolago svoje prostore, kjer se lahko samostojno predstavljajo naši likovniki. Prav tako imamo dogovor z občino Kamnik, da se nekajkrat na leto v njihovi avli in drugih razstavnih prostorih predstavijo zlasti Kamničani,  člani društva.

Naša želja je, da bi se likovniki-amaterji čim bolje  spoznali z  likovnimi znanji in tudi s sodobnejšimi umetnostnimi tokovi ter pogosteje obiskovali razstave domačih in tujih ustvarjalcev, postali njihovi občudovalci in kritiki. Če pa pri tem sami skušamo ustvariti kaj več, kot dober posnetek narave, še toliko bolje.

Predsednica društva
Danica Šraj