Predstavitev mentorja

Janez Zalaznik je akademski slikar, ki je s svojimi deli redno prisoten v slovenskih razstaviščih. Poleg slikarstva se ukvarja še z računalniško grafiko, grafičnim oblikovanjem, likovno publicistiko in pedagoškim delom. Pri JSKD sta v letu 2007 izšla dva priročnika, ki ju je napisal Janez Zalaznik, namenjena pa sta predvsem ljubiteljem likovne umetnosti in likovnim ustvarjalcem. Pri domžalskem Skladu za kulturne dejavnosti je v interni nakladi izšla tudi skripta SKRIVNI ŠARM DOBRE SLIKE, kjer se Zalaznik posveča predvsem vprašanjem likovne kompozicije. Nekatera predavanja še čakajo na objavo v knjižni obliki.

 

Prvi, z naslovom DOBRE, UMAZANE, PRAVE – barva in struktura v slikarstvu od gotike do današnjih dni, je zgoščen pregled najpomembnejših likovnih smeri v novejši zgodovini zahodnega slikarstva, s poudarkom na uporabi barve in načina njenega nanosa pri različnih umetnikih. Ob tem avtor primerja dosežke klasičnega slikarstva z umetninami likovnega modernizma.

 

 

V drugem priročniku, BILO JE NEKOČ V XX. STOLETJU – iz oči v oči z modernim slikarstvom, pa skuša avtor na poljuden način približati moderno slikarstvo (predvsem abstraktnejše smeri) laičnemu bralcu. Oba priročnika sta v prodaji v Knjigarnah Mladinske knjige ali neposredno pri JSKD.

 

 

 

Ni slikarstvo predvsem medij vizualnega nagovora, jezik podob in ne jezik besed, besedila? Zakaj brezosebno popisan list papirja, izobešen na galerijski steni, ni literatura ampak likovno delo? Zakaj je neonski napis v galeriji likovna umetnina, zelo podoben napis nekaj metrov proč v izložbi trgovine pač ne? Kaj loči udarno poved na steni razstavišča od reklamnega slogana na panoju čez cesto? To je le nekaj vprašanj, s katerimi se srečamo ob pregledu umetnosti zadnjih desetletij in na katera skuša odgovoriti pričujoča knjiga.

 

Kolaž je likovna kompozicija, ustvarjena iz različnih materialov – kartona, izrezkov iz časopisnega papirja, izrezkov iz barvnega papirja, tekstila, fotografij itd. Ti izrezki so nalepljeni ali kako drugače pritrjeni na nosilec in lahko nastopajo samostojno ali pa jih ustvarjalec združi z elementi risbe ali poslikave. Iz kolaža so se razvile likovne tehnike, ki so v marsičem zaznamovale tok umetnosti XX. stoletja: asemblaž, dekolaž in fotomontaža. Kolaž je pomenil tudi drugačno razmišljanje o tem, kaj je umetniško delo, kakšen je status umetnine kot avtorskega dela, in prvi zabrisal ločnico med umetniškim delom in popularno kulturo. Kot miselni koncept je dodobra spreobrnil razumevanje umetnosti; brez njega težko dojamemo celovitost ne samo modernističnega likovnega izraza, ampak tudi, morda še težje, ustvarjalnost postmoderne dobe in sodobnega časa. Toda zveza med kolažem in ustaljeno likovno prakso zahodnoevropske umetnosti ob njenem nastanku še zdaleč ni bila samoumevna. Avtor na kratko povzema zgodovino te nenavadne zveze, ki bo v kratkem praznovala svojo stoletnico.